Katera glasbila sodijo med pihala?

Kupujete novo pihalo, na katerega se z nekaj truda lahko nauči igrati prav vsak? Za to prav zares ni nikoli prepozno! Pa veste vse, kar je o pihalih potrebno vedeti? Pihala so tista glasbila, na katera glasbenik piha preko ustnika. Mednje sodijo klarineti, saksofoni, fagoti, kljunaste in prečne flavte, oboe in orglice, pa še kaj se bi našlo. Seveda ne smemo pozabiti tudi na takšne in drugačne pripomočke za pihala.

Priporočamo vam pihala priznanih blagovnih znamk, kot to Yamaha, Moeck, Buffet Crampon, Conn, Gewa Hohner in drugi, saj boste s takšnimi glasbili resnično zadovoljni. V spletni trgovini Symphony so vam tako na voljo pihala vrhunskih proizvajalcev, ki bodo ustregla še tako zahtevnim glasbenikom.

Kako v pihalih nastaja zvok?

Tekom pihanja v notranjosti pihala se pri enakomerni frekvenci nihanja proizvaja zvok. Pri pihanju zračni steber v notranjosti glasbila zaniha – kadar je frekvenca nihanja enakomerna, pa zaslišimo točno določen ton.

Pa si cel postopek igranja poglejmo nekoliko bolj od blizu: ko glasbenik piha v ustnik, po ustniku zrak potuje po tanki reži do jezička. Pri jezičku se curek zraka cepi, tako da izmenično potuje po pihalu in ven, vse to pa ustvarja ton. Preostali del pihala ima vlogo resonatorja; resonančno cev krajšamo ali daljšamo tako, da pritiskamo na luknjice. Tako iz glasbila privabimo različne tone.

Pihala so dobro poznali že stari Grki. Tako so že bili seznanjeni z dejstvom, da podaljšanje cevi za faktor dva daje za oktavo nižji ton. Na vse to kaže tudi velikost pihal, saj je na primer bas saksofon ravno zaradi omenjenega dejstva veliko večji od alt saksofona.

Najbolj priljubljene vrste pihal

KLJUNASTE FLAVTE: Kljunasta flavta je pihalo, ki ima devet luknjic, sestavljena pa je iz dveh delov. Za to pihalo je značilen različen razpon in obseg tonov. Ste vedeli, da imajo najlepši zvok prav čiste, tople in suhe kljunaste flavte? Izdelane so lahko iz plastike, hruškovega lesa, oljke ali ebenovine in se tako ločijo tudi po ceni.

PREČNE FLAVTE: Prečna flavta sodi med pihala, ki ima dvanajst zaklopk, na katerih so luknjice. Le-te mora glasbenik pokriti s prsti. Za prečne flavte je značilno, da so v večini primerov izdelane iz kovine in tudi zaradi tega se od kljunastih flavt kar precej razlikujejo. Ta pihala so zaradi izjemnih tehniških zmogljivosti in tona izredno priljubljen instrument, tako za solo igranje kot tudi za igranje v orkestru.

FAGOTI: Fagot je morda manj znano pihalo, ki je nekoliko podobno oboi. Ta glasbeni instrument je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz ustnika z dvojnim trsnim jezičkom in dolge lesene cevi. Fagot ima luknjice, odmevnik in zaklopke, najpogosteje pa ga najdemo v simfoničnih orkestrih.

OBOE: Oboa je leseno pihalo, ki je v simfoničnem orkestru praktično nepogrešljivo. Pohvali se lahko s tonskim razponom med h in g3. Od drugih pihal se razlikuje po tem, da ima dvojni jeziček. V Evropi se je oboa prvič pojavila že daljnega leta 1200, šele sredi 17. stoletja pa je to pihalo dobilo svojo tipično obliko. Instrument, ki je poznan danes, pa je bil razvit leta 1882 v Parizu.

SAKSOFONI: Vsem dobro poznan saksofon, brez katerega si jazz glasbe sploh ne znamo predstavljati, je razvil belgijski izumitelj instrumentov Adolphe Sax. Pihalo je sestavljeno iz ustnika z jezičkom, vratu in telesa, ki ima zaklopke. Na voljo je veliko različnih vrst saksofonov: altovski, tenorski, sopranski, basovski, baritonski, kontrabasovski, pa še kakšno pihalo te vrste bi se našlo.

KLARINETI: Klarinet je še eno pihalo, brez katerega si ne moremo zamišljati pihalnega ali simfoničnega orkestra. Če je klarinet kakovosten, potem je izdelan iz trdnega afriškega lesa ali ebenovine. Seveda pa poznamo tudi začetniške različice, ki pa so plastične. Tudi na klarinet igramo ob pomoči jezička, ki med pihanjem na glasbilo vibrira in ustvarja zvok.

ORGLICE: Čeprav je različnih pihal še veliko, bomo v današnjem članku omenili še orglice. Orglice so pihalo, na katerega igramo tako, da z jezikom izbiramo luknje, v katere pihamo. Ko namreč pihnemo v določeno luknjo, odda pero na zgornji strani plošče zven in tako se ustvari določen ton. Če na isto luknjo vdihnemo, pa proizvedemo drug ton.

V skupino pihalnih instrumentov uvrščamo tudi pikolo flavte, piščali, kazuje, okarine, flažolete in nekatera druga, manj poznana pihala.