Varjenje z robotom je zanimivo tudi za dijake

Sodobni proizvodni procesi prinašajo vedno nove načine za večjo učinkovitost pri delu, in včasih se laiki precej začudimo nad tem, kaj vse nam danes že izdelujejo ali pomagajo izdelovati roboti. Še bolj kot popolni laiki pa so nad delom robotov navdušeni dijaki srednjih šol, s katerimi smo v preteklem tednu skupaj obiskali podjetje Kovinc d.o.o. iz Lahovč pri Cerkljah na Gorenjskem. Podjetje, ki je bilo najprej klasično ključavničarsko podjetje, je namreč precej preraslo svoje začetke in sedaj ponuja celovit nabor storitev ter izdelkov na področju kovinarske industrije, pri proizvodnji pa si pomaga z najsodobnejšimi stroji.

Tako je dijake srednje strojne šole povsem prevzel stroj za laserski razrez pločevine, še veliko bolj kot ta pa stroj za varjenje, ki vključuje robotsko roko za popolno avtomatizacijo dela. In verjemite, varjenje z robotom je resnično zanimivo.

Robotsko varjenje in njegovi začetki

Kot so nam povedali v podjetju Kovinc, se je robotsko varjenje pojavilo že okoli leta 1960, ko so prvič poskušali v proizvodnjah prihraniti pri dolgotrajnih in dragih procesih ročnega varjenja, vendar je bila robotika takrat še tako nerazvita, da se varjenje z robotom še celi dve desetletji ni moglo uveljaviti. Po letu 1980, ko sta robotika in računalništvo že napredovala, pa je postalo varjenje s pomočjo robotske roke nekaj povsem običajnega zlasti za točkovno varjenje.

Varjenje z robotom je bilo sprva res rezervirano zgolj za največja podjetja, na primer avtomobilsko industrijo, od koder robotsko varjenje vsaj s televizije tudi najbolj poznamo. Po prelomu tisočletja pa so pričeli robote za varjenje uporabljati tudi v manjših proizvodnjah. In v čem je razlika med obojimi? Velika proizvodna podjetja, kjer se ves čas izdelujejo enaki izdelki (na primer avtomobili) na istem tekočem traku, pogosto uporabljajo zaporedje robotskih rok za varjenje, pri čemer vsak robot naredi le določeno zaporedje. Pri manjših podjetjih pa je proizvodnja tako raznolika, da se vsak dan vari ter izdeluje nekaj drugega – torej je potrebno stalno reprogramiranje, predvsem pa mora en robot opraviti vso potrebno zaporedje gibov, od začetka do konca.

Varjenje z robotom v praksi

Tisto, kar je dijake najbolj očaralo, je bil seveda praktičen prikaz delovanja robota. V delovno H-mizo so vpeli vse elemente, ki jih je bilo potrebno zvariti, že pred tem pa je operater poskrbel za programiranje zaporedja gibov. Od tam naprej je vse potekalo kot čarovnija. Robotska roka se je elegantno dvignila in najprej opravila zaporedje potrebnih gibov »na prazno«, torej brez dejanskega varjenja, da se je preverilo, da se celoten proces odvija tako, kot je potrebno. Nato se je začelo varjenje, ki je bilo videti kot ples – gibi so bili tekoči in usklajeni, roka se je premikala z enega na drugo mesto za varjenje, miza pa se je med njim obrnila in tako omogočila tudi varjenje varjencev s spodnje strani.

Ko je bil izdelek gotov, se je celotna delovna površina obrnila – na vrsti je bilo varjenje z robotom na drugi od obeh miz, operater pa je medtem s prve že vzel dokončan izdelek in nato pričel s pripravo novih delov za naslednji postopek varjenja.

Dijaki so bili nad takšno avtomatizacijo dela navdušeni.