Vstop v poslovni svet zahteva sprejetje pomembne odločitve o ustrezni pravnoorganizacijski obliki bodočega podjetja. Ustanovitelji skrbno analizirajo prednosti, ki jih prinašajo različni modeli, preden uradno registrirajo dejavnost. Izbira statusa namreč neposredno vpliva na nadaljnji razvoj, ko organizacije preidejo v fazo širitve na zahtevnem trgu.
Samostojni podjetnik (s.p.) in družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) predstavljata daleč najbolj priljubljeni izbiri med začetniki. Vsaka opcija prinaša specifične obveznosti, ker zakonodaja zahteva različen pristop k poslovanju. V nadaljevanju predstavljamo šest glavnih razlik, da bi bodoči vodje lažje razumeli delovanje teh dveh osnovnih oblik podjetništva.
1. Osebna in premoženjska odgovornost
Nosilci dejavnosti pri samostojnem podjetništvu za vse nastale poslovne dolgove jamčijo s celotnim osebnim premoženjem. Takšna ureditev predstavlja tveganje, če se projekti na trgu ne izidejo po prvotnih načrtih. Neomejena odgovornost pri s.p. zahteva izjemno previdnost, ko posamezniki sklepajo nove finančne obveznosti in najemajo visoka posojila.
Družbeniki v kapitalski družbi po drugi strani tvegajo zgolj vložena sredstva znotraj samega podjetja. Ta omejitev osebno lastnino varuje pred upniki, če slučajno pride do stečaja organizacije.
2. Začetni kapital za ustanovitev
Odprtje statusa samostojnega podjetnika ne zahteva zakonsko predpisanega ustanovitvenega kapitala ali pologa gotovine. Osebe začnejo opravljati dejavnost povsem brez finančnih vložkov, kar vsem izjemno olajša prvi korak.
Ustanovitev d.o.o. pa pogojuje vplačilo osnovnega kapitala v minimalni višini 7.500 €. Znesek morajo družbeniki položiti na račun pred vpisom v register, da sodišče sploh potrdi ustanovitev. Denar podjetja kasneje lahko uporabijo za poslovanje, čeprav začetni vložek predstavlja oviro mladim vlagateljem.
3. Svoboda pri razpolaganju z denarjem
Fizične osebe z dejavnostjo svobodno in prosto rokujejo z vsemi zaslužki na svojem transakcijskem računu. Gotovino kadarkoli dvignejo in porabijo za zasebne namene, ker dodatne davčne obveznosti pri tem ne nastanejo. Takšna finančna pretočnost pri s.p. zagotavlja fleksibilnost, ko se nenadoma pojavijo nujni življenjski in družinski izdatki.
Sredstva d.o.o. uradno pripadajo podjetju, zato lastniki ne smejo prosto dvigovati denarja za zasebno rabo. Izplačilo ustvarjenega dobička podvržejo dodatni obdavčitvi kapitala, ki se prišteje davku na dohodke pravnih oseb. Korporativna blagajna zahteva strogo namensko porabo izključno takrat, ko poteka izvajanje zakonsko dovoljenih poslovnih aktivnosti.
4. Način obdavčitve dohodkov
Obdavčitev samostojnih podjetnikov večinoma poteka po progresivni dohodninski lestvici, kjer višji zaslužki prinašajo precej višje davčne stopnje. Mnogi zavezanci raje izberejo sistem normiranih stroškov, da si zagotovijo zelo predvidljive davčne obveznosti ob koncu leta.
Družbe plačujejo davek na dohodek pravnih oseb po fiksni oziroma enotni stopnji ne glede na ustvarjeni dobiček. Takšen linearni sistem se izkaže za bistveno ugodnejšega, če organizacije ustvarijo zelo visoke presežke. Uspešna podjetja ostanke denarja najraje reinvestirajo nazaj v dejavnost, ker tako uspešno spodbujajo svojo nadaljnjo rast.
5. Preoblikovanje in prodaja dejavnosti
Status s.p. ostaja neločljivo povezan s konkretno fizično osebo, zato klasična prodaja samega subjekta ni mogoča. Nosilci ob zaključku poslovne poti zgolj zaprejo podjetje. Postopki zahtevajo precej časa in natančno usklajevanje, ki ga izvajajo z raznimi državnimi institucijami.
Lastništvo v d.o.o. temelji na določenih poslovnih deležih, ki jih lastniki zelo enostavno prodajo novim vlagateljem prek notarja. Organizacije tako nemoteno nadaljujejo s poslovanjem z vsemi obstoječimi pogodbami in referencami, ker zamenjava vodstva nanje nima vpliva. Tuje korporacije ob nakupih zato raje izbirajo takšne urejene in neodvisne pravne subjekte.
Podrobnosti v članku: Preoblikovanje s.p. v d.o.o. – kdaj in kako izvesti prehod?
6. Računovodstvo in administrativna bremena
Samostojni podjetniki večinoma izberejo vodenje enostavnega knjigovodstva ali sistem normiranih odhodkov. Ta odločitev močno poenostavi vsakodnevno poslovanje s.p. in zniža mesečne stroške zunanjih storitev. Posamezniki zato veliko lažje samostojno urejajo osnovno dokumentacijo brez prisotnosti dragih finančnih strokovnjakov.
Družbe z omejeno odgovornostjo obvezno vodijo precej bolj zahtevno dvostavno knjigovodstvo skozi celotno poslovno leto. Zaradi strožjih zakonskih zahtev d.o.o. vedno najamejo profesionalne računovodske servise za pripravo letnih bilanc. Upravljanje takšnega sistema prinaša bistveno višje obratovalne izdatke ter terja izjemno natančno oddajanje vseh poročil.
Oesterreichinstitut.si

